Predstavljajte si, da v trgovini kupite tri polne vrečke hrane in eno takoj vržete stran. Na ta način zelo nazorno ponazorimo, kaj se dogaja s hrano.
Približno 1/3 hrane, ki je na svetovni ravni proizvedena za prehrano ljudi, se izgubi ali zavrže! Če bi bila zavržena in odpadna hrana država, bi bila to tretja največja država po izpustih toplogrednih plinov. Samo živilski odpadki namreč povzročijo 8 % - 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Toplogredni plini pa so eden glavnih vzrokov podnebnih sprememb!
Povprečno vsak Slovenec zavrže 68 kg hrane na leto! Pri čemer ta podatek upošteva samo hrano, ki je že bila predelana in postavljena na police prodajaln. K temu moramo prišteti še izgubo hrane, ki nastane v celotnem proizvodnem procesu (pri kmetih, v tovarni in v distribuciji).
Ko zapravljamo hrano, dvakrat škodujemo okolju. Za proizvodnjo hrane namreč porabljamo vire, kot so zemlja, voda in gorivo, ki so namenjeni proizvodnji in transportu hrane. Poleg tega nastajajo dodatne emisije toplogrednih plinov, ko hrana konča na odlagališču.
Višje po dobavni verigi kot pride do izgube hrane, bolj ogljično intenzivne so izgube in odpadki. Kot primer poglejmo proizvodnjo paradižnika.
Za pridelavo paradižnika so potrebni viri zemlja, voda in sredstva, ki jih potrebujejo za kmetovanje. Za proizvodnjo paradižnikove omake je potrebno najprej pridelati paradižnik, ta paradižnik dostaviti v tovarno, kjer ga predelajo v omako, ter nato omako dostaviti v prodajalno, kjer je na voljo kupcu. V procesu predelave, pakiranja, transporta in maloprodaje se porabljajo dodatni viri. Zato je pri paradižnikovi omaki, ki jo kupimo v prodajalni, porabljenih več virov, kot za paradižnik, pobran neposredno s polja. Če zavržemo paradižnikovo omako, zapravljamo dodatne vire, ki so se nabrali vzdolž dobavne verige.
Odpadna hrana nastaja vzdolž celotne proizvodne verige – od pridelave osnovnih surovin do končnega potrošnika. Glede na to, kje odpad nastane uporabljamo različna izraza:
- Izguba hrane nastane vzdolž verige preskrbe s hrano:
- V procesu pridelave osnovnega živila ob žetvi, zakolu, ulovu odpade del neustrezne surovine.
- Sadje in zelenjavo, ki nista ustrezne velikosti, oblike in barve odstranijo že med razvrščanjem ter v večini primerov zavržejo.
- V procesu predelave hrane odpadejo deli surovine oz. se iz surovine uporabi samo določen del. Npr. izguba v procesu predelave hrane so žita pri pridelavi piva, tropine pri pridelavi vina, kakavovi plodovi pri pridelavi čokolade, ...
- Odpadna hrana je hrana, ki jo zavržejo trgovci, restavracije, potrošniki:
- Živila, ki so pred rokom uporabe ali čez rok uporabe in jih zavržejo trgovci ali končni potrošniki.
- Nuporabljena hrana in ostanki hrane, ki jo zavržejo v gospodinjstvih ali restavracijah.
Cilj Organizacije združenih narodov je prepoloviti odpadke hrane pri končnem potrošniku in trgovcih, ter zmanjšati izgubo hrane v oskrbovalnih verigah. V ta namen so države EU sprejele Strategijo »od vil do vilic« (Farm to Fork Strategy), ki je kot pomemben del strategije določila zmanjševanje izgub in odpadne hrane ter predlaga določitev pravno zavezujočih ciljev za zmanjšanje odpadne hrane po vsej Evropski uniji.
Kakšen je prispevek izdelkov pod blagovno znamko Evioil?
Ste že slišali za izraz »upcycled food production«? Pri »upcycled« proizvodnji gre za pridelavo hrane iz t. i. izgub hrane, ki nastajajo pri pridelavi osnovnih živil ali v procesu predelave osnovnih živil v prehrambne izdelke.
Iz surovine, ki bi sicer postala odpadek, pridelamo nove, visokokakovostne prehrambne izdelke, pri čemer uporabljamo obstoječe oskrbovalne verige. Te surovine namreč še vedno vsebujejo bogat vir hranil, ki jih je resnično škoda zavreči. Ob visokih proizvodnih standardih iz njih nastajajo okusni in zdravi prehrambni izdelki.
S takšnim pristopom k proizvodnji hrane rešujemo dva problema:
- zmanjšujemo količino odpadne hrane in
- zmanjšujemo količino izpustov toplogrednih plinov, ki bi nastali zaradi odpadne hrane.
Zato imajo tako proizvedeni izdelki pozitiven vpliv na okolje. Ko v celoti uporabimo osnovna živila, ki smo jih pridelali s porabo različnih virov, gradimo bolj trajnostni prehranski sistem in s tem boljšo prihodnost za nas in za naš planet.
V Sloveniji je z vinsko trto zasajenih 17.500 hektarjev površin, na katerih letno pridelajo med 84.000 in 90.000 ton grozdja. Grozdje uporabijo predvsem za pridelavo vina in glavni stranski proizvod pri pridelavi vina, so grozdne tropine, ki predstavljajo 15 – 20 % teže grozdja. Grozdne tropine sestavljajo koža, peclji in pečke, pri čemer je delež grozdnih pečk v tropinah 25 %. To pomeni, da imamo letno na voljo okrog 4.500 ton grozdnih pečk, iz katerih lahko pridelamo kakovostno olje in moko, pri tem pa ne porabljamo dodatnih virov, kot so zemlja, voda in ostala sredstva potrebna za kmetovanje.
Tropine, ki ostanejo po stiskanju grozdja, večinoma odpeljejo na odlagališča ali v bioplinarne, manjši del uporabijo pri žganjekuhi ali kot gnojilo. S tem, ko tropine zavržejo ali sežgejo, zavržejo tudi grozdne pečke, ki vsebujejo veliko vitaminov in antioksidantov. Predvsem pa vsebujejo odlično olje, ki ga sestavlja 89 % nenasičenih maščobnih kislin. Grozdne pečke so pravzaprav superživilo!
V našem podjetju pečke ločimo od tropin ter iz njih pridelamo visokokakovostno olje iz grozdnih pečk, ki vsebuje predvsem nenasičene maščobne kisline ter moko grozdnih pečk, ki je bogata z vlakninami. Oba izdelka ponujamo pod blagovno znamko Evioil.
Zavedamo se, kako dragoceni so zemeljski viri in kako pomembno je zaščititi zdravje našega planeta. Zato v svoje poslovanje in proces pridelave izdelkov iz grozdnih pečk vključujemo različne elemente krožnega gospodarstva z namenom, da bi zmanjšali količino odpadkov in optimizirali učinkovitost pri porabi virov. Kako to počnemo?
V izdelkih pod blagovno znamko Evioil uporabimo celotno grozdno pečko za prehrambne namene, s čimer:
- zmanjšamo količino odpadkov in izpuste toplogrednih plinov
- varujemo vire. Za pridelavo so potrebni različni viri, kot so zemlja, voda, gnojila,.. in če kasneje pridelke zavržemo, smo s tem zavrgli tudi vse te vire.
- Pri proizvodnji izdelkov pod blagovno znamko Evioil stremimo k čim nižji porabi vode in energije. Za sušenje pečk tako v največji možni meri uporabljamo sončno energijo. Kjer je možno, uporabljamo meteorno vodo.
Zavezani smo k trajnostnemu pristopu z zmanjševanjem odpadne hrane. S proizvodnjo olja iz grozdnih pečk in moke iz grozdnih pečk želimo prispevati svoj delež k bolj zdravemu planetu, kar je dobro za vse, ki živimo na tem planetu. Verjamemo, da lahko z drugačnim pristopom k proizvodnji hrane ter močno voljo vseh proizvajalcev in potrošnikov ustvarimo bolj vzdržen sistem pridelave hrane in posledično bolj zdravo okolje.
Vabimo vas na pot bolj trajnostne prihodnosti, ki je okusna in zdrava ter nosi ime Evioil!